Intervju z uporabnikom: dr. Darjan Knehtl
1. Zunanji videz je komunikacijsko neverbalno sredstvo, ki ima zelo velik pomen, sploh pri mlajših osebah in osebah srednjih let. Kakšen pomen ima za vas in vaše paciente, kaj lahko na tem področju ponudite svojim pacientom?
Lep in harmoničen nasmeh krepi našo samozavest ter prodornost pri drugih ljudeh. Zame je zdravljenje uspešno le, če so estetika, funkcija in biologija povezani in se rezultati zdravljenja ohranijo skozi čas. Kar hitro sem ugotovil, da če želim zadostiti tem pogojem, moram pri nekaterih pacientih premakniti zobe. Tako sem počasi začel razmišljati o izobraževanju s področja ortodontije.
Osebno nudim vse storitve, ki ta trenutek obstajajo na področju estetskega zobozdravstva, vendar opažam, da se pacienti raje odločajo za minimalno-invazivne posege. Preprosto ortodontsko zdravljenje lahko v kombinaciji z beljenjem in bondingom daje fantastične rezultate, ki se ohranijo skozi daljše časovno obdobje.
2. Kateri pacienti so tisti, ki jim priporočate estetsko zobozdravstvo v smislu urejanja pravilne postavitve zob in ugriza, na kakšen način jim ponudite storitev?
Menim, da bi morali spremljati prav vse paciente in biti pozorni na premike zob ter znake pretirane obrabe zob. Sedaj je to s pomočjo tehnologije, kot je intraoralni skener lažje in hitreje kot kadarkoli prej. Redno skeniranje stanja v ustni votlini nam da več zaporednih skenov v daljšem časovnem obdobju, ki jih s pomočjo programske opreme večine boljših intraoralnih skenerjev lahko sestavimo v monitoring. Tako lahko vidimo premike zob na časovnici ali prikazane na barvni lestvici. V kolikor je potrebno, se odločimo za intervencijo v obliki enostavne in hitre ortodontske terapije. Prikaz teh premikov v obliki monitoringa na zaslonu je preprost in razumljiv tudi za pacienta. Ko pacient vidi kaj to pomeni zanj, se lažje odloči za ortodontsko zdravljenje.
Ortodontija ni le estetski poseg, v prvi vrsti gre za funkcionalno terapijo. Pravilno postavljeni zobje imajo manj možnosti za zgodnjo in pretirano obrabo, higiena je lažja, manj je zastoja hrane med zobmi.
Zato je poleg preventive kariesa in paradontalne bolezni, ortodontsko zdravljenje edina prava preventiva v zobozdravstvu.
3. Nevidni aparati so zadnja leta pravi hit, ampak še vedno obstaja kar nekaj zobozdravnikov, ki terapij z nevidnimi aparati ne ponujajo. Kaj je po vašem mnenju razlog za to in ali imate za vaše kolege kakšen vzpodbuden namig?
Nevidni zobni aparati se velikokrat tržijo kot produkt, ki “estetsko poravna zobe”. Premalo pa je poudarka, da je to zdravljenje, s katerim v prvi vrsti vplivamo na funkcijo in biologijo in tako hitro in učinkovito pomagamo pacientom. Zdravljenje z nevidnim zobnim aparatom v kombinaciji z beljenjem in bondingom pa daje tudi lepe estetske rezultate, nad katerimi so pacienti navdušeni.
Premalo je poznano dejstvo, da lahko tesno stanje v sprednjem sektorju povzroča pretirano obrabo zob. Z nevidnim ortodontskimi aparati lahko v relativno kratkem času in po dostopnih cenah interceptivno rešimo tesno stanje in tako obvarujemo paciente pred nadaljnjo obrabo zob.
Vsem kolegom bi svetoval udeležbo na enem izmed tečajev IAS, kjer bodo lahko spoznali osnove ortodontije in kako lahko še dodatno pomagajo svojim pacientom.
4. Še vedno se veliko uporabljajo klasični ortodontski aparati, če si jih lahko dovolim tako poimenovati. Katere so po vašem mnenju prednosti nevidnega zobnega aparata glede na ˝klasične˝ aparate?
Gre za dva različna sistema, pri katerem imata vsak svoje prednosti in slabosti.
Nevidni zobni aparati so bolj udobni, izvajanje higiene je bistveno lažje, zahtevajo manj obiskov v ordinaciji, zato jih pacienti lažje sprejemajo.
Z razvojem tehnologije in znanja, ki ga imamo o nevidnih zobnih aparatih, pa hitro pridobivajo na veljavi pri terapevtih, ker lahko z njimi sedaj predvidljivo opravljamo tudi zahtevnejše premike.
5. Na svetu obstaja kar nekaj sistemov nevidnih aparatov, vi ste se odločili za IAS - angleški sistem. Kaj je bil razlog, da ste se odločili za ta sistem, kaj je tisto, kar vas je prepričalo?
Res je, da poleg že uveljavljenih sistemov skoraj vsak mesec opazim še kakšnega novega. Za IAS sem se odločil, ker ima sistem več prednosti pred drugimi.
Kot prvo je njihov pogled na ortodontijo, ki je ne vidijo kot izključno estetski poseg, ampak v prvi vrsti kot funkcionalno interceptivno zdravljenje.
Kot drugo sem tam spoznal izredno zanimiv koncept Align-Bleach-Bond, v drugih delih sveta znan tudi kot Lite Dentistry. Koncept je zasnovan tako, da po končani ortodontski terapiji sledi še beljenje zob in dograditev iztrošenih incizalnih robov z bondingom. Se pravi ta koncept povezuje funkcijo, biologijo in estetiko v smiselno celoto.
Tretja prednost je, da ima vsak, ki želi začeti pomagati pacientom z nevidnimi zobnimi aparati, popolno podporo svojega mentorja. Mentor mu pomaga izbrati primerne paciente za terapijo in ga vodi od začetka do konca terapije. Se pravi IAS sistem ponuja neko varnost tako za zobozdravnika kot pacienta.
Ter nenazadnje IAS laboratorij v Celju močno doda na vrednosti, ker so zelo odzivni in se lahko kadarkoli zanesem na njih. Njihova podpora je odlična.
6. IAS sistem ponuja dva nevidna aparata, eden je poznani Clear Smile Aligner, se pravi nevidne folije, drugi pa predstavlja edinstveno rešitev. Govorim o Inman Aligner aparatu. Kakšno je vaše mnenje o tem aparatu ter pri katerih pacientih ga uporabite?
Inman aligner je prav tako snemljiv aparat, ki je namenjen hitri in učinkoviti poravnavi sekalcev. Kljub omejeni indikaciji pa lahko hitro poravna zobe, za katere bi bilo potrebnih kar nekaj nevidnih folij. Več folij pa pomeni tudi višji strošek terapije za pacienta. Se pravi, da ga uporabljamo v primerih, kjer si želi pacient za dostopno ceno hitro poravnati sprednje zobe.
7. Kako dolgo v povprečju traja terapija s Clear Smile Alignerjem ali Inman Alignerjem?
Čas trajanja terapije je od nekaj tednov do nekaj mesecev. Na to vpliva več dejavnikov. Eno je seveda stanje, kjer se nahaja pacient. Drugo so želje pacienta, koliko zob pravzaprav želi poravnati. Seveda ima ključno vlogo na hitrost terapije tudi sodelovanje pacienta. Če pacient aparata ne nosi, terapija ne poteka v skladu s pričakovanji.
8. Glede na to, da obstaja več načinov za dosego popolnega nasmeha, nas zanima ali je možna vizualizacija končnega rezultata, ki ga lahko predstavimo pacientu pred začetkom terapije?
Vizualizacija končnega stanja je velikokrat ključna. Pacient se mora pred začetkom terapije zavedati, katere vse zobe bomo premikali in kako bo izgledal njegov nasmeh na koncu. Veliko intraoralnih skenerjev in njihove programske opreme omogoča vizualizacijo nekaterih premikov zob. Definitivno pa je nujna prava simulacija, ki jo dobimo v pregled iz laboratorija tista, ki verodostojno simulira končno stanje.
9. S tem intervjujem bi želeli približati estetsko zobozdravstvo z nevidnimi aparati vašim kolegom, pa me zanima, če bi nam lahko na kratko opisali potek dela, se pravi od predstavitve pacientu do samega končnega rezultata.
Potek dela z IAS se zdi na začetku zamuden, vendar ima smisel in sčasoma ne postajamo le hitrejši, vendar tudi bolje razumemo težave vseh pacientov, ki jih dnevno sprejemamo v ordinaciji.
Ko se s pacientom določimo za ortodontsko zdravljenje, naredimo set ekstraoralnih in intraoralnih slik ter sken ali odtis, ki ga pošljemo v laboratorij.
Nato naredimo pregled ortodontskega stanja ter izračunamo, koliko je tesnega stanja v posameznem zobnem loku.
Vso dokumentacijo objavimo na podpornem IAS forumu. Dokumentacijo pogleda mentor in z njegovo pomočjo pregledamo primer.
Nato iz laboratorija dobimo simulacijo premikov zob. Če se pacient in seveda mi strinjamo s predlagano terapijo, potrdimo primer in aparat gre v izdelavo.
Sledi vstavitev zobnega aparata. Pacienta naročimo na kontrole, na katerih spremljamo potek zdravljenja in naredimo fotografije stanja. Fotografije objavimo na forumu, da jih lahko pogleda mentor.
Ko je zdravljenje uspešno končano, se s pacientom dogovorimo o nadaljnjih postopkih, kot je beljenje, bonding, vstavitev retinerja.
10. Zgodi se, da pridejo na tečaj udeleženci s svojimi primeri, ki pa žal niso primerni za začetnika v estetskem zobozdravstvu z nevidnimi aparati. Sledi razočaranje, čeprav to še ne pomeni, da tega primera nikoli ne bodo naredili. Kateri pacienti so primerni za nevidne ortodontske aparate ter s kakšnim primerom ali tretmaji pričeti na samem začetku?
Na začetku velikokrat izberemo pretežke primere. Kar nekaj truda je bilo treba vložiti preden smo z mentorjem našli “ta pravi” primer. Sam bi svetoval, da se najprej ozrejo po osebju, sorodnikih, znanci, prijateljih. Ti pacienti so nekako bolj strpni in razumevajoči. Glede zahtevnosti primera pa menim, da so primerni tisti pacienti, za katere se na prvi pogled zdi, da ne potrebujejo ortodontske terapije. To so pacienti, ki imajo prve znake tesnega stanja v sprednjem sektorju, se pravi male rotacije ali protruzije/retruzije sekalcev ter prve znake obrabe zob.
11. Zahvaljujemo se vam za iskren in zanimiv pogovor, bi vas pa za zaključek prosili še za par besed glede IAS sistema in njegovih prednosti.
Izobraževanje v sklopu IAS sistema nam ponuja smiseln pogled na diagnostiko, zdravljenje in preventivo tesnega stanja in pretirane obrabe zob. Z inovativnim konceptom Align-Bleach-Bond lahko pacientom pomagamo obnoviti funkcijo in estetiko.
Po izobraževanju je ključna podpora mentorjev in laboratorija, kar nam in našim pacientom zagotavlja varnost.
Klinični primer št. 1: Na levi strani prikaz pacientke in njenega stanja pred terapijo. Na desni strani prikaz pacientke in stanja po terapiji z IAS Clear Smile nevidnim aparatom ter ABB konceptom.
PREJ POTEM
Končni rezultat - bolj ravni in bolj beli zobje.
Vidna sprememba in zadovoljna pacientka.
Klinični primer št. 2: Na levi strani prikaz pacientke in njenega stanja pred terapijo. Na desni strani prikaz pacientke in stanja po terapiji z IAS Inman Aligner nevidnim aparatom ter ABB konceptom.